Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 7. 2024
100 let Goriške Mohorjeve družbe

O častitljivi obletnici, 100 letnici Goriške Mohorjeve družbe, smo govorili s predsednikom monsinjorjem, prelatom Renatom Podbersičem.

100 let Goriške Mohorjeve družbe

O častitljivi obletnici, 100 letnici Goriške Mohorjeve družbe, smo govorili s predsednikom monsinjorjem, prelatom Renatom Podbersičem.

kulturaliteraturaGoriška Mohorjeva družba 100 letRenato Podbersič

Kulturni utrinki

100 let Goriške Mohorjeve družbe

O častitljivi obletnici, 100 letnici Goriške Mohorjeve družbe, smo govorili s predsednikom monsinjorjem, prelatom Renatom Podbersičem.

VEČ ...|23. 7. 2024
100 let Goriške Mohorjeve družbe

O častitljivi obletnici, 100 letnici Goriške Mohorjeve družbe, smo govorili s predsednikom monsinjorjem, prelatom Renatom Podbersičem.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaGoriška Mohorjeva družba 100 letRenato Podbersič

Od slike do besede

VEČ ...|23. 11. 2021
Zorku Simčiču ob 100 letnici - Janez Juhant Slovenija upanja

V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost. 

Zorku Simčiču ob 100 letnici - Janez Juhant Slovenija upanja

V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost. 

kulturaliteraturaZorko Simčič 100 letJože FaganelAndrej ArkoKlara KastelecZvone HribarZgodaj dopolnjena mladostJanez JuhantSlovenija upanja

Od slike do besede

Zorku Simčiču ob 100 letnici - Janez Juhant Slovenija upanja

V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost. 

VEČ ...|23. 11. 2021
Zorku Simčiču ob 100 letnici - Janez Juhant Slovenija upanja

V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost. 

Mateja Subotičanec

kulturaliteraturaZorko Simčič 100 letJože FaganelAndrej ArkoKlara KastelecZvone HribarZgodaj dopolnjena mladostJanez JuhantSlovenija upanja

Doživetja narave

VEČ ...|22. 1. 2021
Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

naravaplaninstvozgodovinaSkala100 let

Doživetja narave

Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

VEČ ...|22. 1. 2021
Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Blaž Lesnik

naravaplaninstvozgodovinaSkala100 let

Moja zgodba

VEČ ...|27. 10. 2019
Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.

Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.

Andrej LažetaPrekmurje 100 letPovsod pokažimo da smo Slovenci

Moja zgodba

Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.
VEČ ...|27. 10. 2019
Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.

Jože Bartolj

Andrej LažetaPrekmurje 100 letPovsod pokažimo da smo Slovenci

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 5. 2019
Razstava Boji za severno mejo v Kamniku

V rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku je ob 100. obletnici bojev za severno mejo na ogled razstava z naslovom Boji za severno mejo in Maistrovi borci s kamniško-domžalskega območja.

Razstava Boji za severno mejo v Kamniku

V rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku je ob 100. obletnici bojev za severno mejo na ogled razstava z naslovom Boji za severno mejo in Maistrovi borci s kamniško-domžalskega območja.

Ivan RupnikVlasta StavbarAlenka JuvanRudolf Maister100 let bojev za severno mejo

Kulturni utrinki

Razstava Boji za severno mejo v Kamniku
V rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku je ob 100. obletnici bojev za severno mejo na ogled razstava z naslovom Boji za severno mejo in Maistrovi borci s kamniško-domžalskega območja.
VEČ ...|27. 5. 2019
Razstava Boji za severno mejo v Kamniku
V rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku je ob 100. obletnici bojev za severno mejo na ogled razstava z naslovom Boji za severno mejo in Maistrovi borci s kamniško-domžalskega območja.

Jože Bartolj

Ivan RupnikVlasta StavbarAlenka JuvanRudolf Maister100 let bojev za severno mejo

Moja zgodba

VEČ ...|3. 3. 2019
O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918

V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.

O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918

V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.

Marko Štepec33 dni100 let SHS

Moja zgodba

O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918
V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.
VEČ ...|3. 3. 2019
O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918
V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.

Jože Bartolj

Marko Štepec33 dni100 let SHS

Moja zgodba

VEČ ...|15. 7. 2018
Bogumil Vošnjak politik in diplomat

Predstavili smo knjigo o življenju in delu dr. Bogumila Vošnjaka, pravnika, politika ter diplomata, rojenega v Celju. Naša gostja je bila avtorica dr. Aleksandra Gačić, ki je doktorirala prav s politično biografijo o dr. Vošnjaku, v svojem delu pa slikovito oriše vsestransko delovanje enega izmed vidnejših politikov prve polovice 20. stoletja. Oddajo smo pripravili ob 100 letnici ustanovitve države SHS!

Bogumil Vošnjak politik in diplomat

Predstavili smo knjigo o življenju in delu dr. Bogumila Vošnjaka, pravnika, politika ter diplomata, rojenega v Celju. Naša gostja je bila avtorica dr. Aleksandra Gačić, ki je doktorirala prav s politično biografijo o dr. Vošnjaku, v svojem delu pa slikovito oriše vsestransko delovanje enega izmed vidnejših politikov prve polovice 20. stoletja. Oddajo smo pripravili ob 100 letnici ustanovitve države SHS!

spominbogomil vošnjakaleksandra gačić100 let shs

Moja zgodba

Bogumil Vošnjak politik in diplomat
Predstavili smo knjigo o življenju in delu dr. Bogumila Vošnjaka, pravnika, politika ter diplomata, rojenega v Celju. Naša gostja je bila avtorica dr. Aleksandra Gačić, ki je doktorirala prav s politično biografijo o dr. Vošnjaku, v svojem delu pa slikovito oriše vsestransko delovanje enega izmed vidnejših politikov prve polovice 20. stoletja. Oddajo smo pripravili ob 100 letnici ustanovitve države SHS!
VEČ ...|15. 7. 2018
Bogumil Vošnjak politik in diplomat
Predstavili smo knjigo o življenju in delu dr. Bogumila Vošnjaka, pravnika, politika ter diplomata, rojenega v Celju. Naša gostja je bila avtorica dr. Aleksandra Gačić, ki je doktorirala prav s politično biografijo o dr. Vošnjaku, v svojem delu pa slikovito oriše vsestransko delovanje enega izmed vidnejših politikov prve polovice 20. stoletja. Oddajo smo pripravili ob 100 letnici ustanovitve države SHS!

Jože Bartolj

spominbogomil vošnjakaleksandra gačić100 let shs

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 5. 2025
Zamejci v ospredju slovenske ljubiteljske kulture

Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev. 

Zamejci v ospredju slovenske ljubiteljske kulture

Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Komentar tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Janez Juhant

komentarrevolucijasprava

Naš gost

VEČ ...|3. 5. 2025
Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

Jože Bartolj

spominživljenjeVeljko Toman

Doživetja narave

VEČ ...|2. 5. 2025
30 let astronomskega krožka Gimnazije Šentvid

Oddajo smo posvetili 30-letnici delovanja astronomskega krožka Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta predstavila pestro zgodovino in dejavnost krožka. Med drugim organizirajo redna srečanja za upokojence, ki si želijo pogledati v vesolje, na strehi imajo svoj observatorij, prav tako so lastniki prvega radijskega teleskopa v Sloveniji. Bogate izkušnje so nabirali tudi z dogodki, na katere so vabili zanimive goste, med njimi je bila astronavtka Sunita Williams iz NASE.

30 let astronomskega krožka Gimnazije Šentvid

Oddajo smo posvetili 30-letnici delovanja astronomskega krožka Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta predstavila pestro zgodovino in dejavnost krožka. Med drugim organizirajo redna srečanja za upokojence, ki si želijo pogledati v vesolje, na strehi imajo svoj observatorij, prav tako so lastniki prvega radijskega teleskopa v Sloveniji. Bogate izkušnje so nabirali tudi z dogodki, na katere so vabili zanimive goste, med njimi je bila astronavtka Sunita Williams iz NASE.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaopazovanjenočno neboGimnazija Šentvidradijski teleskop

Program zadnjega tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. maj 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. maj 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 5. 2025
Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Janez Juhant

komentarrevolucijasprava

Spominjamo se

VEČ ...|9. 5. 2025
Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 5. 2025
Carski praženec

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.  

Carski praženec

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.  

Matjaž Merljak

kuhajmo